Prevod

Dobro znana fraza slab prevod lahko pomeni več stvari. Prvi pomen se, razumljivo, nanaša na besedilo (ali katero koli drugo gradivo), ki vsebuje pomenske, slogovne, slovnične in pravopisne napake. Drugi pomen, ki ima lahko resnejše posledice, se nanaša na zamudo ali odpoved umestitve izdelkov na trg, izgubo časa, virov in energije ter, kar je najhuje, ustvarjanje negativnega vtisa na tujem trgu, kar je prav tako cena slabega prevoda.

Kako to preprečiti?

Ne glede na ceno prevoda, bo namreč cena slabega, neustreznega ali zelo slabega prevoda vedno neprimerljivo višja.

Več kot 60 let pozneje je tehnologija za strojno prevajanje neprimerljivo bolj razvita, na dnevni osnovi jo lahko uporablja skoraj vsakdo, prevajalci so še vedno zelo potrebni, a kljub temu obstaja prepričanje iz 20. stoletja, da bodo računalniki prevajalce povsem nadomestili, potrebo po učenju tujih jezikov pa čez nekaj let popolnoma odpravili. Pa bodo res?

Poleg številnih očitnih prednosti profesionalno upravljanje prevajalskih zmogljivosti ohranja tudi integriteto navodil za uporabo zdravil in podobnih medicinskih ter farmacevtskih dokumentov.

Paretovo načelo ali pravilo 80/20 v svoji najpreprostejši obliki pravi, da za približno 80 % pozitivnih ali negativnih posledic obstaja približno 20 % vzrokov.

Cena slabega, nerazumljivega in površnega prevoda je previsoka in prav zato je cena kakovostnega ter profesionalnega prevoda na dolgi rok nizka in upravičena.

Svet je velik in ponuja veliko možnosti. Splet iz ure v uro bolj raste in odraža te možnosti skozi večjezičnost. Izbira prave možnosti za vaše poslovanje pa je vendarle lahko težka naloga.

Glavne koristi tega modela jezikovnih storitev so proces optimizacije, zmanjšanje stroškov in časa ter izboljšanje kakovosti in konsistentnosti prevodov.

Obstajajo bistvene razlike med delom s samostojnimi prevajalci in ponudniki jezikovnih storitev. V tem članku predstavljamo najpomembnejše razlike.

Prevedeno in lokalizirano spletno mesto naslavlja ljudi na lokalnem tržišču, medtem ko je večjezična strategija SEO (ang. Search Engine Optimization – optimizacija spletne strani za iskalnike) nujna, da bi spletno mesto lahko naslavljajo tudi iskalnike na lokalnem tržišču.

Ogromna količina besedil s tematiko s področja bioznanosti, ki se dnevno prevajajo v skorajda vsak jezik, je v osnovi aktivna izmenjava informacij o najnovejših bioznanstvenih izdelkih, postopkih in razvoju, ki nenehno bogati besedni fond ciljnega jezika ter tako prispeva k razvoju znanstvenega področja v ciljnih državah.

Seveda je lokalizacijo s pomočjo posredniškega strežnika mogoče uporabiti za prevajanje vseh vrst spletnih mest, prednosti te tehnologije pa je najlažje opaziti prav na primeru spletnih trgovin.

Omenjeni način prevajalske storitve za izdelavo večjezikovnih različic spletnega mesta uporablja posredniške strežnike

Kljub temu da gre za izjemno preproste besede, si morda nikoli ne bi mislili, da v sebi skrivajo vznemirljivo zgodbo o svojem izvoru, ki sega vse do časov starih Grkov in Rimljanov, in da vključujejo tako religijo, astrologijo, matematiko kot astronomijo.

Za učenje tujega jezika obstaja veliko metod, v tem članku pa boste našli praktične nasvete, ki izhajajo iz izkušenj nekaterih od nas, ki govorimo več jezikov.

Upravljanje terminologije je močno orodje, ki pomaga prihraniti čas, energijo in denar, posebej ko se uporablja v povezavi s prevajalskimi spomini ter prevajalskimi orodji. Na kratko povedano, je bistvo upravljanja terminologije ustvarjanje in posodabljanje »terminoloških baz«, tj. podatkovnih baz, ki vsebujejo sezname okrajšav, kratic, sopomenk in definicij terminov, specifičnih za panogo ali podjetje, tako za […]

Po članku o 10 vprašanjih, ki jih bo dobra prevajalska agencija zastavila vam, vam predstavljamo nov članek, ki vsebuje informacije, ki jih s prevajalskim podjetjem morate deliti vi.

Če vam vaš potencialni ponudnik prevajalskih storitev zastavi katero od teh vprašanj, to pomeni, da imate opravka s podjetjem, ki se na svoj posel dobro spozna.

Komunikacija preko SMS-sporočil in spleta je zaslužna za nastanek določene oblike neformalne pisne komunikacije.

Če pa o besednih figurah ne razmišljate prav pogosto, je to ena izmed njih, ki jo zagotovo uporabljate, ne da bi sploh vedeli za to.

Ne vemo, kako je z vami, vendar nas ob tej napaki kar precej zaboli glava, ušesa, včasih celo zob! Šalo na stran, poglejmo raje enega izmed številnih primerov. – Gospa Kučan je na sprejem pri predsedniku Josipoviću prišla s svojim/z njenim možem. Povratni svojilni zaimek izraža lastnino osebka v stavku. Če je v našem primeru […]

Še zadnji nasvet glede pisanja okrajšav. Nekatere okrajšave pišemo samo skupaj: in tako dalje → itd. in podobno → ipd. na primer → npr. to je → tj. stran → str. No, pa ne pozabimo, da so okrajšave samo pisne. Ko jih boste prebrali ali glasno izgovorili, jih kar razvežite. Do naslednjič…

In že smo na dveh tretjinah. Nasvet za ta teden se glasi: Zloženke okrajšamo tako, da okrajšane dele pišemo skupaj brez odmika, vendar tudi z vezajem, če je tako zapisana neokrajšana beseda: – lastnoročno → l.r. – hrvaško-slovenski → hrv.-slov. Pozdravljeni spet čez teden dni.

Okrajšave so okrajšano zapisane besede ali besedne zveze, znamenje okrajšanosti pa je pika. V treh ponedeljkih bomo obdelali tri področja, zato kar zavihajmo rokave. 1. Okrajšave besednih zvez pišemo s presledkom za vsako okrajšano besedo in s piko, ki ima v tem primeru neskladenjsko vlogo: tako imenovani → t. i. delniška družba → d. d. […]

Pripeljali smo se do pogoste napake, ki pa se je marsikdo niti ne zaveda. Če govorimo o vozilu, in ne o znamki kot blagovni znamki oz. podjetju, pišemo malo začetnico. Pravilno je torej: Vozim toyoto. Malo začetnico uporabite tudi v naslednjih primerih: Vzela sem lekadol. Pišem z olivettijem. Nečak Jakob obožuje kokakolo. Do naslednjega ponedeljka…

Pa smo tam, kajne? Prebivalci tega kraja zase sicer rečejo, da prihajajo iz Beltinec (po mnenju nekaterih je to tudi edino pravo vodilo pri določanju pravilnosti takšnih posebnih sklanjatev) in takšen zapis najdemo tudi v Krajevnem leksikonu Slovenije. Kljub temu knjižni zborni jezik predpisuje naslednje: Imenovalnik→ Beltinci Rodilnik → Beltincev Dajalnik → Beltincem Tožilnik → […]

Pipi je hotel vedeti, kdaj pišemo število z besedo in kdaj ne. Pipi: »Melkijad, zakaj piše v istem besedilu »osem«, če je pa malo kasneje število 12 zapisano s številom in ne z besedo?« reče Pipi svojemu starejšemu bratu. Melkijad: »Nič lažjega, kot to.« odvrne Melkijad. V slovenskem jeziku (vsaj v večini primerov, posebne primere […]

Večni dvomi, a tako preprosto pravilo. Knjiga je na omari. Knjiga je padla z omare. Živim v Sloveniji. Prihajam iz Slovenije. Dvomite, da si boste zapomnili kar tako? Potem pa stopite malo bliže. Še, še. Naj vam prišepnemo majhno pomoč. Vse, kar si morate zapomniti, je število tri (na gre z z → na + […]

pred parimi dnevi → pred par dnevi Pssst! Nepravilna je tudi raba besede »parih«,npr: Vezalke so strgane na samo parih copatih. No, vendar je stavek »Z večimi ljudmi sem se srečal, ne samo z njo.« povsem pravilen. Ali pač? Pravilni odgovor vam prišepnemo naslednji ponedeljek. Častna slovnična! Do naslednjič…

Namesto da se zapletemo kot klobčič volne in se šele čez pol ure odpletemo, razčistimo kar na začetku. Sodobna knjižna norma veznik v kolikor striktno nadomešča s če, Pravopis in SSKJ pa zapis vkolikor označujeta kot nepravilen. Tudi v pogovornem jeziku besed vkolikor/v kolikor ne uporabljamo, zato smo težavo rešili prej, kot bi uspeli reči […]

Prejšnji ponedeljek smo ugotovili, da za rabo tujk ne obstaja zgolj eno pravilo, ki bi se ga držali kot pijanec plota, temveč moramo pri pisanju oz. govorjenju vedeti kar nekaj stvari: – komu je besedilo namenjeno – v katero besedilno vrsto ga uvrščamo – ali za tujko, ki jo želimo zamenjati z domačo ustreznico, slednja […]

Marsikdaj marsikdo marsikje uporabi raje tujko kot slovensko besedo. Pogosto se to zgodi predvsem v želji, da bi zvenel bolj učeno, kar pa, verjetno se strinjate z nami, ni vedno najpametnejša, kaj šele ustreznejša izbira. Slovenski jezik v vsakdanji rabi teži k izogibanju tujkam, če le obstaja enakovredna slovenska beseda. Z enakovredna mislimo predvsem na […]

Vemo, da ta ljubi ‘odnosno’ verjetno slišite velikokrat, vendar vam toplo priporočamo, da se v prihodnje njegovi uporabi raje izognete in uporabite besedo ‘oziroma’. odnosno → oziroma Glede na to da smo v toplicah, naj bo danes malo bolj sproščeno, naslednji ponedeljek pa bomo v naš vlak naložili premog, zavihali rokave in s polno paro […]

Z našim vlakom smo že pripotovali na drugo postajo, zato dobrodošli v kraju Smatrati (za). Čeprav ste morda že bili tukaj, bomo temu sicer pogosto obiskanemu kraju danes pomahali v slovo in se naslednjič raje ustavili v mestecih Imeti za ali Šteti za. Preden vas popolnoma zmedemo, si oglejmo pravilo. smatrati (za) → imeti za, […]

Ta ponedeljek začenjamo s serijo besed ali besednih zvez, ki se jih v slovenskem jeziku raje izogibajte. Da pa vas ne bomo pustili praznih ust, vam bomo ponudili tudi izraze, s katerimi vam priporočamo, da te besede/besedne zveze zamenjate. Ni nam vseeno za vaše zdravje, zato vas ne bomo zasipali z vsemi primeri naenkrat, temveč […]

Kateri primer je pravilen? a) Dobila je hčer. b) Dobila je hči. Če ste povsem prepričani, da veste pravilni odgovor (in ga je potrdila tudi spodnja tabela), hvala za sodelovanje in lep dan še naprej. Če pa niste, si pomagajte s spodnjo tabelo.   ednina dvojina množina imenovalnik hči hčeri hčere rodilnik hčere hčer/hčera hčer/hčera […]

Vemo, da vedo te naše matere in hčere biti marsikdaj precej naporne, zato si danes poglejmo, kako se čim lažje soočiti s strogo in nepopustljivo materjo, naslednji ponedeljek pa vam zaupamo še, kako ugnati trmasto hčer.   ednina dvojina množina imenovalnik mati materi matere rodilnik matere mater mater dajalnik materi materama materam tožilnik mater materi […]

Boste odgovorila na moje vprašanje? Gospa, ste prišla na svoj račun? Gospod, boste prišel popoldne na kavo? Vam je slišati znano? Da ne bi povzročali nepotrebnih glavobolov, uporabimo raje: Boste odgovorili na moje vprašanje? Gospa, ste prišli na svoj račun? Gospod, boste prišli popoldne na kavo? Do naslednjega ponedeljka…

Zaradi želje po bogatejšem opisovanju ali preprosto slabega poznavanja jezika in njegovih pravil se večkrat zgodi, da (naj gre za pisano ali govorjeno besedo) naletimo na pleonazme ali preobilje. Po domače bi temu rekli kar nepotrebno dodajanje besed. Pa si oglejmo nekaj takšnih primerov. – Najbolj optimalen – Črni vranec – Majhna hiška – Kako […]

Se vam pogosto zgodi, da koga slišite reči: »Grem tam.«? Nam se, zato si bomo ta ponedeljek pobližje pogledali to res preprosto pravilo. Če ste kdaj zalotili tudi sebe, da ste uporabili ta nesrečni ‘tam‘ namesto ‘tja‘, si zapomnite le naslednje. – oblika TAM izraža prostor nahajanja, dogajanja, zato ob njej navadno ne stojijo glagoli […]

Najprej si poglejmo, kaj o uporabi pridevnikov cel in ves pravi stric SSKJ: cel: ki ni razdeljen na kose, dele (npr.: na policah so ležali celi in razrezani hlebci, vlaganje celih kumaric, skleda celega krompirja) ves: ki zajema polno vsoto sestavnih delov, enot česa (npr. presejati ves pesek, pohoditi vso travo) Pridevnik ves torej izhaja […]

Velika začetnica Če je uporabljeno polno ime (npr. Osnovna šola Franceta Prešerna), ne gre za vrsto šole, temveč za uradno ime ustanove, zato pišemo veliko začetnico. Takšna primera sta tudi: Dela na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Že 10 let je član Planinske zveze Slovenije. Mala začetnica Po končani osnovni šoli je začel igrati klavir. Vpisal […]

Krajšave `ipd.`, `itn.` in `itd.` nadomeščajo besedne zveze `in podobno`, `in tako naprej` in `in tako dalje`, zato vejice pred njimi ne pišemo. Primer: Strip, animacijo ali video lahko uporabimo v poljubnem delu učne ure za motivacijo ali za popestritev panoja, plakata, v spletni učilnici, na spletni strani šole ipd. Vejice ne pišemo tudi zato, […]

Ta ponedeljek smo za vas na enem mestu zbrali nekaj primerov, ki se radi prikradejo tako pri pisnem kot pri ustnem sporazumevanju. Če želite, da bo vaše sporazumevanje pravilnejše in jasnejše, si na svoj jezikovni krožnik naložite polno zajemalko primerov na desni strani, mi pa bomo tudi v prihodnjih tednih poskrbeli, da ne boste ostali […]

Imena pripadnikov narodov in narodnosti pišemo z veliko, npr. Slovenec, Slovenka, Srb, Slovan, Anglež. Z veliko začetnico pišemo tudi imena pripadnikov delov narodov in imena pripadnikov držav ali ljudstev, npr. Masaj, Uskok, Južnoafričan. Tudi prebivalce naselij, pokrajin in celin bomo pisali z veliko začetnico, npr. Novomeščan, Primorec, Azijec. Ne glede na to, ali verjamete v […]

– Natanko/na tanko? – Nadrobno/na drobno? – Odzadaj/od zadaj? Danes je vaš srečni dan! Ne glede na to, kateri zapis ste izbrali, imate prav. Dokler vas nihče ne vpraša, kaj točno ste želeli povedati. SKUPAJ Pomen NARAZEN Pomen Natanko V pomenu natančno Na tanko Namazati kaj, narezati Nadrobno V pomenu podrobno Na drobno Zmleti Odzadaj […]

– Besedo Bog pišemo z veliko začetnico, če besedo uporabimo kot lastno ime. Pravični, večni, vsemogočni Bog, prosi za nas… – Ko govorimo o bogu kot o eni od vrst nadnaravnih bitij, ga zapisujemo z malo začetnico. Enako kot pišemo z malo vila, škrat, muza… Z malo bi pisali tudi naslednje primere: – bogu za […]

Se praskate po glavi in si mislite: Joj, kaj je že to? Od danes naprej je tega konec! (Je slišati kot reklama za odstranjevalec vodnega kamna? Morda res. Pojdimo raje k pravilom.) Podpičje uporabite v naslednjih primerih. Med samostojnimi stavki v vsebinsko zaokroženi povedi – V življenju delamo napake, tiste majhne mladostniške, lahko bi rekli […]

Če smo se prejšnji teden prikotalili do pomišljaja, se tokrat odkotalimo še do vezaja. Vezaj uporabite v naslednjih primerih: Med besedami, ki bi jih vezali z in slovensko-hrvaški slovar (slovenski in hrvaški slovar) belo-modro-rdeča zastava (bela, modra in rdeča zastava) Številka in beseda v zloženkah 2-kratni (zmagovalec) 50-odstoten (50 odstotkov) 4-letna (vojna) Črka in beseda […]

Pa smo se prikotalili do ene izmed najpogostejših napak v slovenskem jeziku. Pisanje vezaja in pomišljaja povzroča veliki večini precej težav, zato bomo danes predstavili pravila za pisanje pomišljaja, naslednji ponedeljek pa se bomo posvetili še vezaju. Pomišljaj (namig: to je tista daljša črtica) označuje zamolk, kaže na vrivke v stavku in nadomešča narekovaj. Poznamo […]

Pri tem in podobnih primerih sicer ponavadi kar sami slišimo, da smo naredili napako, pa vendar je tukaj še pravilo, če uho zataji. Pri besedah, katerih osnova se konča na c, č, ž, š, j zamenjajte črko »o« (ki se vam verjetno rada prikrade na konec besede) s črko »e«. Primeri: brivec – z brivcem […]

Verjamemo, da že pojasnjeno pravilo o uporabi predloga s/z že popolnoma obvladate, zato si oglejmo še en par, ki marsikomu neredko povzroča težave. Videli boste, da je pravilo več kot enostavno in da je popolnoma nepotrebno vsakič skakati k/h mizi in vklopiti računalnik ali pa se usesti v avto in se slabe volje odpraviti h/k […]

V skladu s slovenskim pregovorom, ki pravi, da »Preveč še s kruhom ni dobro«, bomo tokrat kratki in jedrnati. Slovenski pravopis (2001, člen 41) pravi takole: “Pri dvodelnih imenih je pravilno zaporedje ime – priimek (Ivan Tavčar); v abecednih seznamih pišemo včasih priimek pred imenom, najbolje z vejico: Pipan, Marko.” Mala malica, se strinjamo?

Kaj ponavadi rečete zase? Da ste delovni ali delavni? Če vam je uporaba teh dveh pridevnikov do zdaj delala preglavice, vam od tega ponedeljka zagotovo ne bo več. Začnimo z definicijama. Delaven – ki rad dela, dejaven, aktiven, npr. delaven človek, delaven kot mravlja. Deloven – nanašajoč se na delo, npr. delovni načrt, delovni prostor, […]

Priznamo, primer res ni najbolj posrečen, pa vendar … Pravilo za uporabo nedoločnika oz. namenilnika je naslednje: Namenilnik (delat) uporabite ob glagolih, ki označujejo premikanje (grem, hodim, peljem se …). Nedoločnik (delati) pa uporabite pri: – naklonskih glagolih (glagolih, ki izražajo zaželenost, hotenje, namero, čustveno stanje, npr. morati, moči, nameravati, bati se …), – faznih […]

1. Vlogi je treba priložiti dokumentacijo. 2. Vlogi je potrebno priložiti dokumentacijo. No, kateri je pravilen? 🙂 Pravilen je prvi primer. Poglejmo pravilo. – Potreben je pridevniška beseda, ki se navadno uporablja kot levi prilastek ali povedkovo določilo. Primer: Za življenje je potreben kisik. Zbrala sem vso potrebno dokumentacijo. – Treba se uporablja ob pomožnem […]

Ker je napačna raba teh dveh besed precej pogosta, začnimo kar z njuno definicijo. Storitev – naročeno delo, ki se opravi za koga navadno za plačilo (podjetje opravlja določene storitve). Usluga − kar se naredi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti (prositi koga za uslugo). Zdaj se verjetno strinjamo, da npr. gostinske storitve in komunalne […]

Za zapis datuma obstaja nekaj enostavnih pravil. – Če datum zapisujemo s številkami, moramo upoštevati pravilo, da je pika levostično ločilo, zato med piko in naslednjo številko stoji presledek. Primer: 21. 7. 2014 – Če ime meseca zapisujemo z besedo, je pravilen naslednji zapis: 21. julij 2014 Naj vas pika ne zavede; v takem primeru […]

Iz trgovine ste se vrnili z najlepšimi voščilnicami, kar ste jih kdaj videli, in ostane vam le še to, da jih napišete. Ampak … Kaj je pravilno? Želimo vam srečen božič ali Želimo vam srečen Božič? Pravilo za pisanje praznikov v slovenskem jeziku je zelo enostavno. Vsa imena praznikov se pišejo z malo začetnico, razen […]

Za vas, naše drage bralce, smo pripravili nekaj novega: danes in naslednjih 100 tednov (točneje 100 ponedeljkov) bomo objavljali najpogostejše jezikovne napake v slovenščini. Naše lektorje smo povprašali, ali jih toliko sploh obstaja, in vsi so bili istega mnenja: seveda! No, pa začnimo z delom. Napaka št. 1: predlog z/s Se vam je že kdaj […]

Za vas, naše drage bralce, smo pripravili nekaj novega: danes in naslednjih 100 tednov (točneje 100 ponedeljkov) bomo objavljali najpogostejše jezikovne napake v slovenščini. Naše lektorje smo povprašali, ali jih toliko sploh obstaja, in vsi so bili istega mnenja: seveda! No, pa začnimo z delom. Jezikovna napaka št. 1: Predlog z/s Jezikovna napaka št. 2: […]