Navodila za uporabo zdravil: Posodabljanje in upravljanje prevajalskih zmogljivosti

Navodila za uporabo zdravil (ang. Patient information leaflets ali PIL) so skrajšane različice povzetkov glavnih značilnosti zdravil (ang. Summaries of Product Characteristics ali SPC), ki so namenjena uporabnikom in vsebujejo vse nujne informacije o namenu in uporabi zdravila, stranskih učinkih ter drugem. Za razliko od povzetkov glavnih značilnosti zdravil navodila napišejo zdravstveni delavci za končne uporabnike, zaradi česar so ključnega pomena za varno in pravilno uporabo farmacevtskih izdelkov.

Navodila za uporabo se sestavljajo skladno s potrjenimi smernicami, ki zagotavljajo, da so farmacevtske informacije posredovane točno in razumljivo. Enako visoki standardi veljajo tudi pri prevajanju in lokalizaciji navodil za uporabo zdravil in drugega medicinskega ter farmacevtskega gradiva. Prevajati jih morajo specializirani prevajalci besedil s področja medicine, in sicer skladno s smernicami lokalnih regulatornih organov, jezikovnimi standardi in kulturo ciljnega tržišča. Prevodi morajo biti napisani v enakem slogu in imeti enak namen kot profesionalno gradivo, namenjeno neprofesionalcem.

Enaka načela, ki veljajo za pripravo, prevajanje in lokalizacijo navodil za uporabo zdravil, veljajo tudi za njihovo posodabljanje. Navodila za uporabo se posodabljajo pogosto, in sicer zaradi spremenjenih lokalnih predpisov, novih raziskovalnih dosežkov, ki vključujejo določen farmacevtski izdelek, ali drugih razlogov, v vsakem primeru pa je besedilo za prevod navodil za uporabo zdravil treba skrbno pregledati pri vsaki posodobitvi.

Upravljanje in razvoj prevajalskih zmogljivosti sta pri prevajanju takšnih vsebin izjemno pomembna, saj so vsi medicinski dokumenti strukturirani, njihova oblika in terminologija pa sta natančno določeni. Poleg skrajšanja potrebnega časa, energije in denarja, razvoj prevajalskih zmogljivosti zagotavlja tudi doslednost prevedene vsebine, kar v tem primeru pomeni tudi spoštovanje regulatornih zahtev in ohranitev slogovnih lastnosti določenega farmacevtskega dokumenta.

Prevajalske zmogljivosti vključujejo že prevedene elemente – prevajalske spomine (TM), glosarje in terminološke baze (TB).

Ko jih enkrat ustvarite, lahko do njih vedno dostopate in jih uporabljate. Njihovo vzdrževanje vključuje redno brisanje in posodabljanje prevajalskih spominov, glosarjev in terminoloških baz. Slednje pomaga prihraniti denar in čas, izboljša kakovost prevoda ter zagotavlja doslednost in usklajenost uporabljenih jezikovnih elementov z najnovejšimi zahtevami.

Poleg številnih očitnih prednosti profesionalno upravljanje prevajalskih zmogljivosti ohranja tudi integriteto navodil za uporabo zdravil in podobnih medicinskih ter farmacevtskih dokumentov. Poleg že naštetega zagotavlja še natančno, razumljivo in slogovno ustrezno posredovane informacije o zdravilih uporabnikom na različnih tržiščih, manj porabljenega časa in denarja za lokalizacijo, končni rezultat vsega navedenega pa je preprostejši postopek v vseh fazah.