Kako so dnevi v tednu dobili svoja imena

Miloš Matović Pred 3 leta Komentar

Kljub temu da gre za izjemno preproste besede, si morda nikoli ne bi mislili, da v sebi skrivajo vznemirljivo zgodbo o svojem izvoru, ki sega vse do časov starih Grkov in Rimljanov, in da vključujejo tako religijo, astrologijo, matematiko kot astronomijo.

Hermes-Merkur
Hermes / Merkur

Ko se začnemo učiti tuj jezik, so imena dni običajno med prvimi stvarmi, ki se jih naučimo, saj spadajo v skupino najosnovnejših besed in besed, ki jih uporabljamo vsak dan. Kljub temu da gre za izjemno preproste besede, si morda nikoli ne bi mislili, da v sebi skrivajo vznemirljivo zgodbo o svojem izvoru, ki sega vse do časov starih Grkov in Rimljanov, in da vključujejo tako religijo, astrologijo, matematiko kot astronomijo.

Z uvedbo julijanskega koledarja leta 45 p. n. š. so Rimljani poleg koledarja sprejeli tudi pravilo, da je teden sestavljen iz sedmih dni, in vsak dan poimenovali po svojih bogovih, podobno kot so to storili stari Grki. Grško-rimske bogove so ljudje dojemali kot poosebitve sedmih osnovnih planetov, zato so dneve v tednu v latinščini in stari grščini poimenovali po enakih božanstvih/planetih:

Dies Lunae/Ἡμέρα Σελήνης (ponedeljek), Dies Martis/ Ἡμέρα Ἄρεως (torek), Dies Mercurii/Ἡμέρα Ἑρμοῦ (sreda), Dies Iovis/ Ἡμέρα Διός (četrtek), Dies Veneris/ Ἡμέρα Ἀφροδίτης (petek), Dies Saturni/Ἡμέρα Κρόνου (sobota) in Dies Solis/ Ἡμέρα Ἡλίου (nedelja).

V germanskih jezikih so bila grško-rimska božanstva (ali planeti) enačena z bogovi germanskega panteona, imena dni v tednu pa so nastala po enakem modelu:

Luna/Selena je The Moon – ponedeljek, Mars/Ares je Týr – torek, Merkur/Hermes je Odin – sreda Jupiter/Zevs je Thor – četrtek, Venera/Afrodita je Frige – petek, Saturn/Kronos je bil prevzet neposredno kot sobota in Sol/Helij je, seveda, Sonce – nedelja.

Ta vzorec je še vedno mogoče opaziti v praktično vseh germanskih jezikih, pa tudi v romanskih, z izjemo portugalščine.

Z uvedbo julijanskega koledarja leta 45 p. n. š. so Rimljani poleg koledarja sprejeli tudi pravilo, da je teden sestavljen iz sedmih dni, in vsak dan poimenovali po svojih bogovih

Ko je krščanstvo postalo uradna religija rimskega imperija, je duhovščina začela nasprotovati uporabi imen poganskih bogov, posebej na grško govorečem vzhodu.

Nedeljo so poimenovali »Gospodov dan« ali Κυριακή (Domenica v latinščini), druge dneve pa tako, da so jih preprosto oštevilčili; prvi dan je bila nedelja. Sledili so: Δευτέρα (drugi) – ponedeljek, Τρίτη (tretji) – torek, Τετάρτη (četrti) – sreda, Πέμπτη (peti) – četrtek, medtem ko sta petek – Παρασκευή (Dan za pripravo) in sobota – Σάββατο (dan počitka ali Sabbath) prav tako odražala pomembno povezanost z religijo.

Ti vzorci so se kot del kulturnih in jezikovnih vplivov bizantinskega imperija na slovansko govoreče narode prenesli tudi v številne slovanske jezike. V južnoslovanskih jezikih imajo dnevi v tednu, recimo, naslednje pomene: nedelja (pomeni dobesedno dan brez dela), ponedeljek (je dan, ki nastopi po nedelji), torek (drugi dan), sreda (dan, ki je v sredini), četrtek (četrti), petek (peti) in sobota (Sabbath ali dan počitka).

Komentarji

Povezani članki

Strojno prevajanje, umetna inteligenca in posredovanje ljudi

Pred 2 leta

Več kot 60 let pozneje je tehnologija za strojno prevajanje neprimerljivo bolj razvita, na dnevni osnovi jo lahko uporablja skoraj vsakdo, prevajalci so še vedno zelo potrebni, a kljub temu obstaja prepričanje iz 20. stoletja, da bodo računalniki prevajalce povsem nadomestili, potrebo po učenju tujih jezikov pa čez nekaj let popolnoma odpravili. Pa bodo res?

Beri naprej