Jezikovna napaka št. 11: pomišljaj/vezaj

Ciklopea Pred 4 leta Komentar
Језичка грешка бр. 27: гледати телевизију / гледати телевизор
гледати телевизију / гледати телевизор

Pa smo se prikotalili do ene izmed najpogostejših napak v slovenskem jeziku.

Pisanje vezaja in pomišljaja povzroča veliki večini precej težav, zato bomo danes predstavili pravila za pisanje pomišljaja, naslednji ponedeljek pa se bomo posvetili še vezaju.

Pomišljaj (namig: to je tista daljša črtica) označuje zamolk, kaže na vrivke v stavku in nadomešča narekovaj.

Poznamo enodelni in dvodelni pomišljaj.

Enodelni pomišljaj je največkrat NESTIČNO ločilo.

Ločuje besede, besedne zveze, stavke,

povedi Slovenija – moja dežela

Ločuje pristavek

Leta 1955 je umrl Albert Einstein – nemški fizik.

Ločuje spremembo skladenjskega naklona

Joj, včeraj sem ga srečala – kaj misliš koga?

Ločuje zamolk

Če ne boš utihnil, bo –!

Namesto predložne zveze OD DO (stični)

Avtobusna proga Ljubljana–Maribor V letih 1941–1945

Proti

Olimpija – Krka Novo mesto

Minus

15 – 7 = 8

Temperatura (stični)

–7 °C

Dvodelni pomišljaj je nestično ločilo.

Vrinjeni stavek

Na to vprašanje – namreč kaj dela ljudi srečne – je težko odgovoriti.

Poskusite si zapomniti tudi tako: pomišljaj je daljša črtica, zato potrebuje več prostora (levo in desno od njega ponavadi stoji presledek). Kaj se zgodi z ubogo majhno črtico, vezajem, pa vam bomo prišepnili naslednji ponedeljek

Komentarji

Povezani članki

Ključ do uspeha pri prevajanju gradiv za klinična preskušanja

Pred 4 tedni

Dobro znana fraza slab prevod lahko pomeni več stvari. Prvi pomen se, razumljivo, nanaša na besedilo (ali katero koli drugo gradivo), ki vsebuje pomenske, slogovne, slovnične in pravopisne napake. Drugi pomen, ki ima lahko resnejše posledice, se nanaša na zamudo ali odpoved umestitve izdelkov na trg, izgubo časa, virov in energije ter, kar je najhuje, ustvarjanje negativnega vtisa na tujem trgu, kar je prav tako cena slabega prevoda.

Kako to preprečiti?

Beri naprej

Strojno prevajanje, umetna inteligenca in posredovanje ljudi

Pred 2 leta

Več kot 60 let pozneje je tehnologija za strojno prevajanje neprimerljivo bolj razvita, na dnevni osnovi jo lahko uporablja skoraj vsakdo, prevajalci so še vedno zelo potrebni, a kljub temu obstaja prepričanje iz 20. stoletja, da bodo računalniki prevajalce povsem nadomestili, potrebo po učenju tujih jezikov pa čez nekaj let popolnoma odpravili. Pa bodo res?

Beri naprej